Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite

Izdava~: Fondacija Fridrih Ebert- kancelarija Skopje Za izdava~ot: [tefan Denert Avtori Mirjana Borota Popovska Vasil Popovski Recezent Sne`ana Kostadinovska Milo{evska Lektor Marija Stankova Prevod Nata{a Zaeva Pe~ati Iva-kopi Skopje Tira` 300 primeroci CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “ Sv. Kliment Ohridski “ Skopje 342.25:316.653(497.7)”2005” 342:316.653(497.7)”2005” БОРОТА Поповска, Мирјана Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite/ [ avtori ] Mirjana Borota Popovska, Vasil Popovski, prevod Nata{a Zaeva, Skopje: Friedrich Ebert Stiftung , 2006, 56, 56 str. 22 sm. Nasl. str. na pripeËateniot tekst: Decentralization process: citizens’ views. Obata teksta me|usebno pe~ateni vo sprotivni nasoki ISBN 9989-109-28-1 1. Popovski, Vasil 2. Borota Popovska, Mirjana: Decentralization process Decentralizacija- Javno mislewe- Makedonija- 2005 COBISS.MK-ID 65147146

SODR@INA Voved 9 Primerok 11 GLAVA 1 1. Procesot na decentralizacija kako na~in za pribli`uvawe na vlasta kon gra|anite i za podobruvawe na uslugite 13 1.1.[to mislat gra|anite za rabotata na lokalnata samouprava? 13 1.2. Dali otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija vo edinicite na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena od aspekt na unapreduvawe na rabotata? 18 GLAVA 2 2. Informiranost na gra|anite za procesot na decentralizacija 21 2.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti po oblasti 21 2.2. Ocenka na izvorite{to informiraat za procesot na decentralizacija 41 GLAVA 3 3. Koi se o~ekuvawata na gra|anite od lokalnata samouprava 45 3.1.[to sakaat gra|anite da se podobri vo nivnata lokalna samouprava? 45 3.2. Dali op{tinata ima organizacionen i kadrovski kapacitet da gi sproveduva novite nadle`nosti? 48 6

SODR@INA GLAVA 4 4. Gra|anska participacija 51 4.1. Podgotvenost na gra|anite da participiraat vo raboteweto na lokalnata samouprava 51 4.2. Kolku vreme se podgotveni gra|anite da odvojat za rabota vo lokalnata samouprava na volonterska osnova 53 7

8

Voved Voved Lokalnata samouprava go pretstavuva na~inot na koj najlesno mo`at da se presretnat barawata na lokalnoto naselenie i da se iznajdat solucii za re{avaweto na problemite. Mo`e da se definira preku trite glavni komponenti: koordinirawe na politikite; participacija na gra|anskiot sektor i biznis zaednicata; efikasnost na lokalnite programi. Zajaknuvaweto na kapacitetot na menaxmentot i~ove~kite resursi vo lokalnata samouprava treba da rezultira so koherentni akcii za re{avawe na lokalnite sostojbi. Osnovnoto orudie za unapreduvawe na lokalnata samouprava e decentralizacijata i gra|anskata participacija. Op{to prifateno e deka decentralizaciskoto donesuvawe na odlukite gi promovira pragmati~nite re{enija na lokalnite problemi. Vo princip, decentralizacijata treba da odvoi pove}e prostor za integrirani programi. Vakvite programi treba da se kombiniraat so participacija na lokalnata vlast i dr`avata, privatniot sektor, gra|anskite organizacii ili socijalni grupi koi treba da poddr`at razvojni strategii{to}e gi balansiraat mo`nostite za ekonomskiot razvoj, socijalnoto vklu~uvawe i kvalitetot na`ivotot. Makedonija, so donesuvaweto niza zakoni od ovaa oblast, e ve}e dlaboko navlezena vo decentralizaciskiot proces koj stana realnost za makedonskite gra|ani. Cvrstata re{enost na Republika Makedonija da opstoi vo ovoj proces go pravi negov esencijalen del da se slu{ne misleweto na gra|anite. Za da se dobijat podatoci koi uka`uvaat kako gra|anite go vospriemaat ovoj proces, kreiran e specijalen pra{alnik so koj direktno se pra{uvaat gra|anite{to mislat za decentalizacijata, kolku se zapoznaeni so prenosot na 9

Voved nadle`nosti i{to sakaat da znaat, kade se informiraat i vo koja mera, kade bi sakale nivnata lokalna samouprava da se anga`ira za da gi podobri uslugite i uslovite na`iveewe, kolku se podgotveni gra|anite da participiraat. Dobienite podatoci imaat zna~ewe za kreatorite i implementatorite na lokalnata politika, i toa za pove}e sferi od menaxmentot vo lokalnata samouprava: kreirawe na prioriteti za odr`iv lokalen razvoj, definirawe na strategii, akcioni planovi, unapreduvawe na gra|anska participacija i socijalnoto vklu~uvawe,{to}e rezultira vo podigawe na kvalitetot na`ivotot. Vrednosta na podatocite se zgolemuva i so izbraniot moment vo koj se sprovede istra`uvaweto na javnoto mislewe, vo periodot od 20 do 26 juni 2005, odnosno edna nedela pred prenosot na nadle`nostote{to zapo~na na 1 juli 2005. Se nadevame deka dobienite rezultati}e pridonesat za kreirawe na efikasni politiki na lokalno nivo, deka}e otvorat mo`nosti za ponatamo{ni istra`uvawa, koi}e go sledat celiot proces i}e prestuvaat reper za korekcija ili direkcija na ponatamo{nite lokalni praktiki. Rakovoditel na proektot Prof. D-r Mirjana Borota Popovska 10

Primerok Primerok Primerokot e reprezentativen i gi pokriva site gra|ani na RM vrz osniva na pol, etni~ka pripadnost, vozrast, raboten status i NUTS regioni. Goleminata na primerokot e 1200 ispitanici. Site intervjuva bea sprovedeni spored metodot lice v lice, vo domovite na ispitanicite i na nivniot maj~in jazik. Pra{alnikot e sostaven od zatvoreni pra{awa na koi ispitanicite mo`e da izberat po eden odgovor. Ispitanicite bea zamoleni da odgovorat na sekoe pra{awe, a isto taka im be{e ostavena mo`nost i da go izberat odgovorot ne znam. 11

12

GLAVA 1 Procesot na decentralizacija kako na~in na pribli`uvawe na vlasta kon gra|anite i podobruvawe na uslugite 1.2. [to mislat gra|anite za rabotata na lokalnata samouprava? Davaweto ocenka za raboteweto na lokalnata samouprava be{e ovozmo`eno preku postavuvawe na nekolku pra{awa. Za sekoe pra{awe be{e dadena mo`nost gra|anite da ja ocenat lokalnata samouprava so ocenka od 1 do 5(kade 1 e najslaba a 5 e najvisoka ocenka). Gra|anite treba{e da dadat ocenka za slednite oblasti: razbirawe i ispolnuvawe na barawata na gra|anite; informirawe na gra|anite; ohrabruvawe na aktivno u~estvo na gra|anite; podobruvawe na uslugite za gra|anite. Vo tabelata 1, e dadena prose~nata ocenka za site ispitani op{tini, vo odnos na poodelni aktivnosti. Od dobienite rezultati mo`e da se vidi deka prose~niot uspeh e mnogu nizok 1,88. Nema nitu preodna ocenka, Kade poodelno, najvisoka ocenka ima za: ” Gi razbira i odgovara na barawata na gra|anite ” 1,96; a najniska za ” Go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite ” 1.78. Tabela 1. Kako mo`e da ja ocenite dosega{nata rabota na va{ata lokalna samouprava so ocenka od 1 do 5, kade{to 1 korenspondira so nedovolno, 2 dovolno, 3 dobro, 4 mnogu dobro, 5 odli~no. 1. Gi razbira i odgovara na barawata na gra|anite 1.96 2. Gi informira gra|anite. 1.94 3. Gi unapreduva uslugite za gra|anite 1,85 4. Go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite 1,78 Totalna prose~na ocenka 1,88 13

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Lokalnata samouprava gi razbira i gi ispolnuva barawata na gra|anite. Celta na sekoja decentralizacija na vlasta e pribli`uvawe na vlasta do gra|anite. Uspehot na decentralizacijata se meri preku toa, kolku e bliska vlasta so gra|anite, odnosno vo koja mera gi razbira i gi ispolnuva nivnite barawata. Prose~nata ocenka{to ja dobila lokalnata samouprava vo ovaa oblast e 1,96. Od toa, kako{to mo`e da se vidi od tabelata, 39,8% od gra|anite lokalnata samouprava ja ocenile so 1(edinicanezadovolitelno), dodeka pak samo 3,1% ja ocenile so 5(petodli~no). Od Tabelata 2, mo`e da se sogleda deka ne{to malku pozadovolni se gra|anite or ruralnite sredini kade prose~nata ocenka e 2.03, za razlika od gra|anite vo urbanitre sredini kade{to prose~nata ocenka e 1.93. Tabela 2. Lokalnata samouprava gi razbira i gi ispolnuva barawata na gra|anite. MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno 1 40.10% 38.80% 39.80% 2 27.40% 22.20% 26.00% 3 17.70% 14.80% 16.90% 4 4.90% 5.80% 5.20% 5 2.30% 5.20% 3.10% Ne znae 7.60% 13.20% 9.20% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% Prose~na ocena: 1.93 2.03 1.96 14

Glava 1 Lokalnata samouprava gi informira gra|anite Informiraweto e zna~aen aspekt na lokalnata samouprava i preduslov za etablirawe i odr`uvawe na vrskata so gra|anite. Toa e eden od na~inite so koj}e bide vo mo`nost da ja pribli`i vlasta do gra|anite. Prose~nata ocenka{to ja dobila lokalnata samouprava vo ovaa oblast e 1.94. Kako{to mo`e da se vidi od Tabelata 3, 41% od gra|anite ja ocenile so 1(edinicanezadovolitelno) a samo 3,1% so 5(pet-odli~no). Od prose~nite ocenki mo`e da se vidi deka ne{to poinformirani se gra|anite od urbanite op{tini, kade prose~nata ocenka e 1.95, a pomalku informirani se~uvstuvaat gra|anite od ruralnite op{tini, 1.92. Tabela 3. Lokalnata samouprava gi informira gra|anite MESTO NA@IVEEWE Grad Selo 1 40.00% 44.90% 2 27.80% 20.30% 3 16.90% 16.60% 4 5.50% 4.60% 5 2.60% 4.00% Ne znae 7.20% 9.50% Vkupno 100.00% 100.00% Prose~na ocena: 1.95 1.92 Vkupno 41.30% 25.80% 16.80% 5.20% 3.00% 7.80% 100.00% 1.94 15

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Lokalnata samouprava gi podobruva uslugite za gra|anite Pri~inata poradi koja se zapo~nuva decentralizacijata na vlasta e pokraj dobli`uvaweto na vlasta do gra|anite, razbiraweto na konkretnite potrebi na lokalnoto naselenie. Od detektiraweto na potrebite i mo`nostite,treba da proizlezat aktivnosti za kreirawe na konkretni proekti koi}e izlezat vo presret na definiranite potrebi,{to}e ovozmo`at podobruvawe na`ivotot na naselenieto. Eden aspekt na podobruvaweto na kvalitetot na`ivotot na naselenieto e i preku podobruvawe na uslugite. Poradi toa be{e pobarano od gra|anite da ocenat dali e nastanato podobruvawe na uslugite. Prose~nata ocenka e 1.85, i nema razlika me|u gra|anite na urbanite i ruralnite op{tini. Zo ocenka 1 se izjasnile 45% od ispitanicite, dodeka za ocenka 5 se izjasnile samo 2,5% od ispitanicite, kako{to mo`e da se vidi od Tabela 4. Tabela 4. Lokalnata samouprava gi podobruva uslugite za gra|anite MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno 1 44.20% 47.10% 45.00% 2 28.20% 22.50% 26.60% 3 14.00% 12.90% 13.70% 4 5.20% 5.20% 5.20% 5 2.20% 3.40% 2.50% Ne znae 6.20% 8.90% 6.90% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% Prose~na ocena: 1.85 1.85 1.85 16

Lokalnata samouprava go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite Glava 1 Za da mo`e lokalnata samouprava soodvetno da funkcionira potrebno e da nastojuva da gi vklu~uva gra|anite vo nejzinata rabota, i toa na pove}e nivoa, kako na nivo na ispituvawe na misleweto na gra|anite za prioritetnite potrebi taka i na nivo na odlu~uvawe i implementirawe na odlukite i proektite. Za toa kolku lokalnata samouprava fo ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite, vo Tabela 5, mo`e da se vidi deka: prose~nata ocenka e najniska i iznesuva 1.78. Od toa 49.6% od gra|anite se opredelile za ocenkata 1(edinica-nezadovolitelno), a samo 2,6% se opredelile za 5(petka- odli~no). Mo`e da se zabele`i deka gra|anite od ruralnite sredini se malku pove}e ohrabreni za aktivno u~estvo, nivnata prose~na ocenka e 1.86, za razlika od gra|anite vo urbanite op{tini kade{to prose~nata ocenka e 1.75. Tabela 5. Go ohrabruva aktivnoto u~estvo na gra|anite MESTO NA@IVEEWE 1 2 3 4 5 Ne znae Vkupno Prose~na ocena: Grad 49.90% 22.50% 12.50% 4.60% 1.90% 8.60% 100.00% 1.75 Selo 48.60% 16.60% 15.40% 4.30% 4.30% 10.80% 100.00% 1.86 Vkupno 49.60% 20.90% 13.30% 4.50% 2.60% 9.20% 100.00% 1.78 17

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 1.2. Dali otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija vo edinicite na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena od aspekt na unapreduvawe na rabotata Interesen e i odgovorot na pra{aweto; ” Dali spored va{e mislewe i iskustvo, otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija, vo edinicata na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena od aspekt na unapreduvawe na rabotata? ” , Tabela 6. Tuka 56.6% od ispitanicite go odbrale odgovorot ne, a 28.7% ne znae. Samo 14.7% mislat deka otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija se nastanati nekoi promeni od aspekt na unapreduvawe na rabotata. Vo ruralnite sredini malku pove}e od gra|anite mislat deka ima unapreduvawe na rabotata- 20.3%, za razlika od gra|anite vo urbanite sredini-12,7%. Iako e normalno i o~ekuvano sekoja promena da rezultira so periodi kade{to ima te{kotii za adekvatno ostvaruvawe na aktivnostite i zastoj vo rezultatite, sepak vakvite odgovori upatuvaat na zaklu~ok, deka celosniot proces na decentralizacija seu{te e odvoen od gra|anite; tie go vospriemaat kako ne{to nim dale~no i nekorisno i go kasificiraat vo ramkite na partiskata korist i raspredelba, a ne vo op{toto dobro za gra|anite. Tabela 6. Dali spored Vas, otkako e zapo~nat procesot na decentralizacija vo edinicata na lokalnata samouprava e nastanata nekoja promena (unapreduvawe na rabotata)? MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Da 12.70% 20.30% 14.70% Ne 58.30% 52.00% 56.60% Ne znae 29.10% 27.70% 28.70% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 18

Glava 1 Implikacii za kreatorite i implemetatorite na lokalnata politika Dobienite rezultati govorat deka: • Kaj gra|anite postoi visoka svest, no i visoki o~ekuvawa, za rezultatite{to lokalnata samouprava preku procesot na decentralizacija treba da gi ostvari. • Potrebno e lokalnite samoupravi da vlo`at napori da se pribli`at do naselenieto i da ja steknat(zgolemat) doverbata, preku unapreduvawe na donesuvawe na odluki, bazirajki gi vrz podobro pribirawe na informacii od site op{testveni agenti,{to}e dovede do podobro razbirawe na barawata i problemite. • Lokalnite samoupravi treba da go unapredat procesot na komunikacija so gra|anite,{to treba da bide dvonaso~enzna~i da se ovozmo`i povratna vrska, a ne da bide sveden samo na ad hok davawe informacii. • Unapreduvaweto na komunikacijata zna~i i pottiknuvawe na aktivnata participacija na gra|anite, odnosno aktivirawe na edukativniot, tehni~kiot, socijalniot kapital na zaednicata. • Podobruvaweto na uslugite e osnovniot princip preku koj konkretno se sogleduva efikasnosta na edna lokalna samouprava, i ova o~ekuvawe e relevantno za gra|anite. 19

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 20

GLAVA 2 Informiranost na gra|anite za procesot na decentralizacija 2.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti po oblasti Na ispitanite gra|ani im be{e dadena mo`nost da se izjasnat za toa kolku tie smetaat deka se informirani za prenosot na nadle`nostite vo razli~ni oblasti, navedeni vo Tabelata 7. Za sekoja oblast gra|anite mo`ea da dadat 4 tipa na odgovori, pri{to; 1-voop{to ne sum informiran, 2-delumno sum informiran, 3-dovolno sum informiran, 4-odli~no sum informiran. Presmetuvajki ja srednata vrednost mo`e da se zaklu~i deka informiranosta na gra|anite se dvi`i vo opseg od 1- voop{to ne sum informiran do 2-delumno sum informiran,{to upatuva deka pogolemiot broj od gra|anite se neinformirani za celosniot proces. Pri toa, najdobro se informirani vo oblasta obrazovanie so sredna vrednost 1.86, a najslabo vo oblasta za prenos na nadle`nosti za za{tita i spasuvawe na gra|ani i protivpo`arna za{tita- 1.44. 21

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Tabela 7. Ocenete ja va{ata informiranost za celosniot proces na decentralizacijata na vlasta i prenesuvaweto na nadle`nostitete od centralno na lokalno nivo. 1.Voop{to ne sum informiran 2.Delumno sum informiran 3.Dovono sum informiran 4.Odli~no sum informiran Prenos na nadle`nosti vo obrazovanie Sredna vrednost 1,86 Prenos na nadle`nosti vo komunalni dejnosti 1,71 Prenos na nadle`nosti vo urbanisti~koto planirawe 1,66 Finansirawe na op{tinite 1,66 Prenos na nadle`nosti za lokalen ekonomski razvoj 1,62 Prenos na nadle`nosti vo kulturata 1,61 Prenos na nadle`nosti za za{tita na`ivotnata sredina 1,59 Prenos na nadle`nosti vo socijalnata za{tita i za{titata na decata 1,55 Prenos na nadle`nosti za za{tita i spasuvawe na gra|ani i protivpo`arna za{tita 1,44 22

Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo obrazovanieto Glava 2 Od Tabelata 8, mo`e da se vidi deka informiranosta za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na obrazovanieto e ne{to malku podobra kaj gra|anite vo urbanite sredini otkolku kaj gra|anite vo ruralnite sredni. Od toa, 36% od naselenieto i vo urbanite i vo ruralnite sredini se izjasnile deka se delumno informirani, a 6.6% gra|ani vo urbanite sredini se informirani odli~no, za razlika od 2.5%gra|ani od ruralnite sredini koi go odbrale ovoj odgovor. Vo prosek, 41.2% od gra|anite ne se voop{to informirani. Tabela 8. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo obrazovanieto MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 39.80% 44.90% 41.20% Delumno sum informiran 36.10% 36.60% 36.30% Dovolno sum informiran 17.40% 16.00% 17.10% Odli~no sum informiran 6.60% 2.50% 5.50% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 23

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status, Tabela 8.1, najdobro se informirani vrabotenite vo javniot sektor 10% se opredelile deka se odli~no informirani, tuka mo`at da se priklu~at i studentite so 7.1%, dodeka pak za voop{to neinformirani se smetaat 59.2% doma}inki, 52.3% zemjodelci, 50.4% penzioneri i 46.6% nevraboteni. 24 Tabela 8.1.Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo obrazovanieto RABOTEN STATUS Vraboten vo javniot sektor Vraboten vo privatniot sektor Zemjodelec Doma}inka Penzioner Student Voop{to ne sum informiran 27.00% 39.20% 52.30% 59.20% 50.40% 31.90% Delumno sum informiran 40.00% 37.40% 34.10% 28.90% 33.10% 38.10% Dovolno sum informiran 23.00% 18.30% 11.40% 9.20% 11.50% 23.00% Odli~no sum informiran 10.00% 5.00% 2.30% 2.60% 5.00% 7.10% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% Nevraboten 46.60% 35.40% 14.60% 3.40% 100.00% Vkupno 41.20% 36.30% 17.10% 5.50% 100.00%

Glava 2 Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo komunalnite dejnosti Od Tabelata 9, mo`e da se sogleda deka, povtorno, gra|anite vo ruralnite op{tini se pomalku informirani otkolku gra|anite vo urbanite op{tini; 52% od gra|anite vo ruralnite op{tini ne se voop{to informirani, a 47.5%od urbanite ne se voop{to informirani. Odli~no se informirani 4.2% gra|ani na urbanite sredini, a 1.5% od ruralnite. Nema nekoja pogolema razlika vo odnos na delumnata informiranost 34.7% grad i 32% selo i dovolnata informiranost 13,6% grad i 14,2% selo. Tabela 9. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo komunalnite dejnosti MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 47.50% 52.30% 48.80% Delumno sum informiran 34.70% 32.00% 33.90% Dovolno sum informiran 13.60% 14.20% 13.70% Odli~no sum informiran 4.20% 1.50% 3.50% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 25

Vkupno 48.80% 33.90% 13.70% 3.50% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 49.70% 33.90% 13.40% 3.10% 47.80% 31.90% 17.70% 2.70% 52.50% 32.40% 12.90% 2.20% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner Student Nevraboten 69.70% 23.70% 6.60% 54.50% 38.60% 6.80% Vraboten vo privatniot sektor 48.20% 32.70% 12.90% 6.10% Tabela 9.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo komunalnite dejnosti Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status,Tabela 9.1, voop{to ne se informirani 69.7% doma}inki, potoa sledat 54.5% zemjodelci, 52.5% penzioneri, 49.7% nevraboteni, 48.2%vraboteni vo privatniot sektor, 47.8% studenti i 38.7% vraboteni vo javniot sektor. Dovolno se informirani samo 13% od gra|anite. Odli~no se informirani samo 6.1% vraboteni vo privatniot sektor, 3.9% vraboteni vo javniot sektor, 3.1% nevraboten, 2.2% penzioneri i 2.7% studenti. Nitu eden anketiran zemjodelec i doma}inka ne se izjasnile deka se odli~no informirani za ovaa oblast. 26 100.00% Vraboten vo javniot sektor 38.70% 40.00% 17.40% 3.90% Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vkupno

Glava 2 Informiranost za prenos na nadle`nosti vo urbanisti~ko planirawe Za ovaa oblast, Tabela 10, povtorno, poslabo, se informirani gra|anite na ruralnite sredini, ili, 59.1% voop{to ne se informirani, a 51.9% gra|ani vo urbanite sredini ne se voop{to informirani. Nema nekoja pogolema razlika kaj delumnata informiranost vo odnos na mestoto na `iveewe- 31%grad i 28, 3% selo, a dovolno se informirani samo 11,5% od gra|anite. Tabela 10. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo urbanisti~koto planirawe MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 51.90% 59.10% 53.80% Delumno sum informiran 31.00% 28.30% 30.30% Dovolno sum informiran 11.50% 11.40% 11.50% Odli~no sum informiran 5.60% 1.20% 4.40% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 27

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status, Tabela 10.1, povtorno najslabo informirani ili voop{to ne se informirani 76.3% doma}inki, 63.3% zemjodelci, 59.6% nevraboteni, 54% vraboteni vo privatniot sektor, 49.6%penzioneri, 48.7% studenti i 41.3% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 7.2% vraboteni vo privatniot sektor, 5.7% vo javniot sektor, 5.3% studenti, 5% penzioneri i 2.2% nevraboteni. Nitu eden anketiran zemjodelec i doma}inka ne se izjasnile deka se odli~no informirani za ovaa oblast. 28 Tabela 10.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo urbanisti~koto planirawe Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vraboten vo javniot sektor 41.30% 36.50% 16.50% 5.70% Vraboten vo privatniot sektor 54.00% 27.70% 11.20% 7.20% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner 63.60% 25.00% 11.40% 76.30% 18.40% 5.30% 49.60% 38.10% 7.20% 5.00% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% Student Nevraboten 48.70% 59.60% 30.10% 28.30% 15.90% 9.90% 5.30% 2.20% 100.00% 100.00% Vkupno 53.80% 30.30% 11.50% 4.40% 100.00%

Glava 2 Informiranost za finansiraweto na op{tinite Golema e razlikata pome|u informiranosta na gra|anite vo urbanite i ruralnite op{tini za oblasta finansirawe na op{tinite, prika`ana vo Tabela 11. Vo urbanite op{tini 49.8% od gra|anite ne se voop{to informirani, dodeka 62.2% od gra|anite vo urbanite sredini ne se voop{to informirani za toa kako}e se finansiraat op{tinite. Delumno se informirani 31.45%od gra|anite, a dovolno se informirani samo 12.1%gra|ani na urbanite sredini i 7.1% na ruralnite sredini. Tabela 11. Informiranost za finansiraweto na op{tinite MESTO NA@IVEEWE Grad Voop{to ne sum informiran 49.80% Delumno sum informiran 32.50% Dovolno sum informiran 12.10% Odli~no sum informiran 5.60% Vkupno 100.00% Selo 62.20% 28.60% 7.10% 2.20% 100.00% Vkupno 53.20% 31.40% 10.70% 4.70% 100.00% 29

53.20% 31.40% 10.70% 4.70% 100.00% 55.60% 33.90% 8.40% 2.20% 100.00% Student Nevraboten Vkupno 49.60% 30.10% 15.90% 4.40% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 60.40% 24.50% 9.40% 5.80% 82.90% 13.20% 3.90% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner 65.90% 27.30% 6.80% Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status, Tabela 11.1, najslabo informirani ili voop{ti ne se informirani 82.9% doma}inki, 65.9% zemjodelci, 60.4% penzioneri, 55.6% nevraboteni, 49.6%studenti i vraboteni vo privatniot sektor i 39.1%vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani 7.8%vraboteni vo javniot sektor, 6.5% vraboteni vo privatniot sektor, 5.5% penzioneri, 4.4% studenti i 2.2%nevraboteni. Nitu eden anketiran zemjodelec i doma}inka ne se izjasnile deka se odli~no informirani za ovaa oblast. 30 Vraboten vo privatniot sektor 49.60% 33.80% 10.10% 6.50% 100.00% Vraboten vo javniot sektor 39.10% 37.00% 16.10% 7.80% Tabela 11.1. Informiranost za finansirawe na op{tinite Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vkupno

Glava 2 Informiranost za prenosot na nadle`nosti za lokalniot ekonomski razvoj Vo Tabela 12, povtorno se pojavuva golema razlika vo informiraweto na gra|anite na urbanite i na ruralnite op{tini. Voop{to ne se informirani 63.7% gra|ani od ruralnite op{tini, a 53,8% od urbanite za oblasta lokalen ekonomski razvoj. Delumno se informirani 28.3%, a dovolno se informirani 11.7% Tabela 12. Informiranost za prenosot na nadle`nosti za lokalniot ekonomski razvoj MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 53.80% 63.70% 56.50% Delumno sum informiran 29.50% 24.90% 28.30% Dovolno sum informiran 12.40% 9.80% 11.70% Odli~no sum informiran 4.20% 1.50% 3.50% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 31

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 32 Tabela12.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti za lokalniot ekonomski razvoj Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vraboten vo javniot sektor 45.70% 32.20% 18.30% 3.90% Vraboten vo privatniot sektor 53.60% 29.10% 11.50% 5.80% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner 75.00% 20.50% 4.50% 80.30% 11.80% 6.60% 1.30% 55.40% 30.90% 10.10% 3.60% Student Nevraboten Vkupno 59.30% 25.70% 10.60% 4.40% 58.10% 29.50% 10.60% 1.90% 56.50% 28.30% 11.70% 3.50% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% Vo odnos na rabotniot status, Tabela 12.1, povtorno najslabo se informirani ili voop{to ne se informirani 80.3% doma}inki, 75% zemjodelci, 59.3% studenti, 58.1% nevraboteni, penzioneri, vo privatniot sektor i 45.7% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani 5.8% vraboteni vo privatniot sektor, 4.4% studenti, 3,9% vraboteni vo javniot sektor, 3.6% penzioneri, 1.9% nevraboteni i 1.3% doma}inki. 53.6%vraboteni 55.4%

Glava 2 Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo kulturata Vo odnos na informiranosta za prenosot na nadle`nosti vo kulturata vladee pribli`no ednakva distribucija na odgovorite na gra|anite na urbanata i na ruralnata sredina, Tabela 13. Ili, 54.7% smetaat deka voop{to ne se informirani, a od toa 53.1% od urbanite i 59.1% od ruralnite sredini.Vo prosek, 32.2% smetaat deka se delumno informirani, a 9.7% se odli~no informirani. Samo 3.4% se odli~no informirani. Tabela 13. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo kulturata MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 53.10% 59.10% 54.70% Delumno sum informiran 33.00% 30.20% 32.20% Dovolno sum informiran 10.00% 8.60% 9.70% Odli~no sum informiran 3.90% 2.20% 3.40% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 33

34 oblasta kultura. prenosot na nadle`nosti vo ne e odli~no informiran za doma}inki. Nitu eden zemjodelec i nevraboteni i samo 1.3% privatniot sektor 1.8%studenti 4,8% vraboteni vo javniot i informirani 5.8% penzioneri, vo javniot sektor. Odli~no se studenti i 39.1% vraboteni Tabela 13.1.Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo kulturata Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vraboten vo javniot sektor 39.10% 42.20% 13.90% 4.80% Vraboten vo privatniot sektor 54.30% 32.40% 8.60% 4.70% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner 63.60% 27.30% 9.10% 76.30% 17.10% 5.30% 1.30% 56.80% 28.80% 8.60% 5.80% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% teni vo privatniot sektor, 54% 56.8%penzioneri, 54.3% vrabozemjodelci, 59.9% nevraboteni, 63.6% doma}inki, 76.3% ili voop{to ne se informirani Tabela 13.1, najneinformirani Vo odnos na rabotniot status, Student 54.00% 32.70% 11.50% 1.80% 100.00% Nevraboten Vkupno 59.30% 30.40% 8.40% 1.90% 100.00% 54.70% 32.20% 9.70% 3.40% 100.00% Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite

Glava 2 Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata Vo Tabelata 14, e prika`ana informiranosta na gra|anite za prenosot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na`ivotnata sredina i prirodata. Vkupno 57.4% od gra|anite voop{to ne se informirani za ovaa oblast, a od niv, 54.8% voop{to ne se informirani od urbanite op{tini i 64.3% od ruralnite. Vkupno 28.3% od gra|anite se delumno informirani, a samo 11.3% se dovolno informirani. Tabela 14. Informiranost za prenosotot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na`ivotnata sredina i prirodata MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 54.80% 64.30% 57.40% Delumno sum informiran 29.30% 25.50% 28.30% Dovolno sum informiran 12.10% 9.20% 11.30% Odli~no sum informiran 3.80% 0.90% 3.00% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 35

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status, Tabela 14.1, povtorno najmalku se informirani ili voop{to ne se informirani doma}inkite89.5%, zemjodelcite-68.2%, nevrabotenite-63.4%, vraboteni vo privatniot sektor -55.4%, penzioneri-54%, studenti-52.2%, 43.5% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 4.3% vraboteni vo privatniot sektor, 3.9% vraboteni vo javniot sektor, okolu 2% penzioneri, studenti, zemjodelci, nevraboteni, a nitu edna doma}inka ne e odli~no informirana za ovaa oblast. 36 Tabela14.1. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vraboten vo javniot sektor 43.50% 39.60% 13.00% 3.90% Vraboten vo privatniot sektor 55.40% 27.30% 12.90% 4.30% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner 68.20% 22.70% 6.80% 2.30% 89.50% 7.90% 2.60% 54.00% 31.70% 11.50% 2.90% Student Nevraboten Vkupno 52.20% 28.30% 16.80% 2.70% 63.40% 25.20% 9.30% 2.20% 57.40% 28.30% 11.30% 3.00% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%

Glava 2 Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo socijalnata za{tita i za{tita na deca Vo Tabelata 15, vkupno 58.6% od gra|anite voop{to ne se informirani za prenosot na nadle`nostite vo ovaa oblast i toa pove}eto{to`iveat vo ruralnite op{tini ili 65.2%.Delumno se informirani 30%, a dovolno se informirani 8%. Tabela 15. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo socijalnata za{tita i za{tita na decata MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 56.10% 65.20% 58.60% Delumno sum informiran 31.80% 27.10% 30.50% Dovolno sum informiran 8.40% 6.80% 8.00% Odli~no sum informiran 3.60% 0.90% 2.90% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 37

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status, Tabela 15.1, doma}inkite84.2%, zemjodelcite- 70.5%, nevrabotenite-63% i vrabotenite vo privatniot sektor vodat na listata na neinformiranost, a potoa sleduvaat 58% studenti i 39.1%vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 4.3% vraboteni vo privatniot sektor, 3.5% vraboteni vo javniot sektor, 2.9% penzioneri, 2.7% studenti, 2.3% zemjodelci, 1.9% nevraboteni i 1.3% doma}inki. 38 Tabela 15.1. Informiranost za prenos na nadle`nosti vo socijalna za{tita i za{tita na deca Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vraboten vo javniot sektor 39.10% 43.50% 13.90% 3.50% Vraboten vo privatniot sektor 62.60% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner 70.50% 84.20% 54.70% 23.70% 22.70% 11.80% 33.10% 9.40% 4.50% 2.60% 9.40% 4.30% 2.30% 1.30% 2.90% Student Nevraboten Vkupno 58.40% 32.70% 6.20% 2.70% 63.00% 30.70% 4.30% 1.90% 58.60% 30.50% 8.00% 2.90% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%

Glava 2 Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na za{tita i spasuvawe na gra|anite i protivpo`arna za{tita Za ovaa oblast, prika`ana vo Tabela 16, postoi najmala informiranost kaj gra|anite, ili, 67% od gra|anite voop{to ne se informirani, 23% se delumno informirani, a dovolno samo 7.7%. Tabela 16. Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na za{tita i spasuvawe na gra|anite i protivpo`arna za{tita MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Voop{to ne sum informiran 65.70% 71.40% 67.20% Delumno sum informiran 23.70% 20.90% 23.00% Dovolno sum informiran 8.00% 7.10% 7.70% Odli~no sum informiran 2.60% 0.60% 2.10% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 39

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Vo odnos na rabotniot status, Tabela 16.1, povtorno doma}inkite-78.9%, zaedno so studentite- 72.6%, nevrabotenite- 69.3% vodat na listata na voop{to neinformirani, a potoa sleduvaat: 66.2% vraboteni vo privatniot sektor, 65.5% penzioneri, 63.6% zemjodelci i 60.9% vraboteni vo javniot sektor. Odli~no se informirani samo 4.7% vraboteni vo privatniot sektor, 3.6% penzioneri i okolu 1% nevraboteni, studenti, vraboteni vo javniot sektor. Nitu eden zemjodelec ili doma}inka ne se odli~no informirani za ovaa oblast. 40 16.1.Informiranost za prenosot na nadle`nosti vo oblasta na za{tita i spasuvawe na gra|anite i protivpo`arna za{tita Voop{to ne sum informiran Delumno sum informiran Dovolno sum informiran Odli~no sum informiran Vraboten vo javniot sektor 60.90% 28.30% 9.60% 1.30% Vraboten vo privatniot sektor 66.20% 21.90% 7.20% 4.70% RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner Student Nevraboten Vkupno 63.60% 34.10% 2.30% 78.90% 19.70% 1.30% 65.50% 21.60% 9.40% 3.60% 72.60% 23.00% 2.70% 1.80% 69.30% 19.90% 10.20% 0.60% 67.20% 23.00% 7.70% 2.10% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%

Glava 2 2.2. Ocenka na izvorite{to informiraat za procesot na decentralizacija Na ispitanicite im be{e dadena mo`nost da gi ocenat i izvorite za informirawe za celosniot proces na decentralizacija i prenos na nadle`nosti od centralno na lokalno nivo, Tabela 17. Za sekoj izvor gra|anite mo`ea da dadat 4 tipa na odgovori, odnosno: 1 voop{to ne informira, 2 delumno informira, 3dovolno informira, 4 odli~no informira. Od presmetuvaweto na srednata vrednost, mo`e da se zaklu~i, deka informiranosta na gra|anite se dvi`i vo opseg od 1 voop{to ne informira do 3dovolno informira. Zna~ajno e deka ima razlika me|u poso~enite izvori vo odnos na informiraweto. Taka, vo prvata grupa se izvorite za koi gra|anite smetaat deka informiraat vo opsegot od 2delumno do 3dovolno. Toa se: televizijata so prose~na najvisoka vrednost 2.74, potoa vesnicite so 2.49 i radioto so 2.19. Vtorata grupa izvori na informirawe se oceneti od gra|anite vo opsegot od 1 voop{to ne informira do 2 delumno informira. Od niv najvisoka prose~na ocenka dobile: nevladinite organizacii 1.52, potoa op{tinata 1.49 i na kraj Ministerstvoto za lokalna samouprava so 1.43. Nema nekoja zna~ajna razlika vo odgovorite na ispitanicite od ruralna ili od urbana op{tina, nitu kaj ispitanicite od razli~na etni~ka pripadnost, nitu kaj ispitanicite so razli~en raboten status. 41

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite Tabela 17. Ocenete kolku sekoj od navedenite izvori ve informira za procesot na decentralizacija i prenos na nadle`nosti od centralno na lokalno nivo. 1.Voop{to ne informira 3.Dovolno informira 2.Deluno informira 4.Odli~no informira TELEVIZIJATA 2.74 VESNICITE 2.49 RADIOTO 2.19 NVO 1.52 OP[TINATA 1.49 MINISTERSTVOTO ZA LOKALNA SAMOUPRAVA 1.43 Sredna vrednost 1.97 Implikacii za kreatorite i implementatorite na lokalnata politika Dobienite rezultati govorat deka: • Gra|anite se relativno slabo informirani, odnosno pogolemiot broj od niv ili voop{to ne e informiran ili delumno e informiran za procesot na decentralizacija i za prenosot na nadle`nostite. Vakvata slaba informiranost mo`e da pridonese za: namaluvawe na podr{kata na lokalnite samoupravi od strana na gra|anite,{to mo`e da se odrazi vo nepla}awe na lokalnite danoci i taksi ili neu~estvo vo op{tinski proekti. • Gra|anite od urbanite op{tini se podobro informirani od gra|anite vo ruralnite op{tini. Voop{to, nivoto na informiranost treba da se podigne i vo urbanite i vo ruralnite sredini. Sepak, vo ruralnite op{tini}e treba da se vlo`at pove}e napori. • Najdobro se informirani vrabotenite vo javniot sektor, a najslabo se informirani, za site oblasti; doma}inkite, 42

Glava 2 zemjodelcite, nevrabotenite. Ova e seriozen podatok koj upatuva na toa, deka treba da se vlo`at napori za socijalna inkluzija na ovie grupi,{to e vsu{nost tokmu celta na sekoja lokalna samouprava. Podobruvawe na kvalitetot na`ivotot i socijalno vklu~uvawe, osobeno na marginaliziranite grupi, treba da bide edna od prioritetnite celi na sekoja lokalna samouprava. • Vo site oblasti treba da se zgolemi nivoto na informirawe. Kako osobeno kriti~ni kaj oddelni grupi na gra|ani koi se direktno zasegnati se poka`aa slednite oblasti: finansirawe na op{tinite, lokalen ekonomski razvoj, za{tita na`ivotnata sredina i prirodata i socijalna za{tita i za{tita na decata. • Site op{tini, osobeno ruralnite, treba da go podignat nivoto na informirawe za celiot proces. 43

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 44

GLAVA 3 Glava 3 Koi se o~ekuvawata na gra|anite od lokalnata samouprava 3.1. [to sakaat gra|anite da se podobri vo nivnata lokalna samouprava? Na pra{aweto ” Kako slednive segmenti bi sakale da gi vidite podobreni vo va{ata lokalna samouprava ” , gra|anite imaa mo`nost da gi dadat slednive odgovori: 1 potrebno e da se zadr`i sega{niot kvalitet na usluga i rabota, 2 potrebno e delumno podobruvawe na kvalitetot na uslugata i rabotata, 3 potrebno e golemo podobruvawe na uslugata i rabotata. Gledajki ja srednata vrednost na odgovorite, mo`e da se zabele`i deka za site segmenti odgovorite se vo opsegot od 2 potrebno e delumno podobruvawe, do 3 potrebno e golemo podobruvawe na uslugata i rabotata. Pritoa kako{to mo`e da se vidi od Tabelata 18, pove}eto od gra|anite se opredelile deka, kako prioritetni segmenti vo koi e potrebno golemo podbruvawe se: Lokalniot ekonomski razvoj,{to podrazbira utvrduvawe na razvojni prioriteti i vodewe na lokalna ekonomska politika kako i razvoj na pretpriemni{tvoto 2.73; Komunalnite dejnosti,{to podrazbira odr`uvawe na javna ~istota, rabota so voda, snabduvawe so voda za piewe i otpadni vodi, odr`uvawe na javni povr{ini i javen prevoz 2.72; Obrazovanieto{to podrazbira osnivawe, finansirawe i administrirawe na osnovni i sredni u~ili{ta, prevoz i ishrana na u~enici 2.71; so ista sredna vrednost na odgovorite e i Socijalna za{tita i za{tita na deca i stari lica,{to podrazbira sopstvenost, 45

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite finansirawe i odr`uvawe na detski gradinki i domovi za stari lica, 2.71; Ponatamu se podredeni: Za{tita na`ivotnata sredina,{to podrazbira za{tita na prirodata, kvalitet na vozduhot, vodata i upravuvaweto so otpadot 2.69; Urbanizmot,{to podrazbira prostorno i urbanisti~ko planirawe 2.66; Razvoj na programi za kultura, {to podrazbira institucionalna i finansiska poddr{ka na kulturnite ustanovi i proekti 2.59; Za{titata i spasuvawe na gra|anite i materijalnite dobra i protivpo`arna za{tita 2.57. Tabela 18. Kako slednive segmenti bi sakale da gi vidite podobreni vo va{ata lokalna samouprava. 1. Potrebno e da se zadr`i sega{niot kvalitet na usluga i rabota; 2. Potrebno e delumno podobruvawe na kvalitetot na uslugata i rabotata; 3. Potrebno e golemo podobruvawe na uslugata i rabotata Sredna vrednost Lokalen ekonomski razvoj 2.73 Komunalni dejnosti 2.72 Obrazovanie 2.71 Socijalna za{tita i za{tita na deca i stari lica 2.71 Za{tita na`ivotna sredina 2.69 Urbanizam 2.66 Kultura 2.59 Za{tita i spasuvawe na gra|anite i materijalnite 2.57 dobra i protivpo`arna za{tita 46

Glava 3 Interesno e da se naglasi deka nema zna~ajna razlika vo odgovorite kaj gra|anite vo odnos na etni~ka pripadnost, urbana ruralna op{tina, obrazovanie, raboten status ili godini na starost. Sega{niot kvalitet na uslugite vo site segmenti, gra|anite go ocenuvaat kako mnogu slab,{to mo`e da se sogleda od Tabelata 19, spored toa kolkav e procentot na gra|anite{to se opredelil za odgovorot deka e potrebno da se zadr`i sega{niot kvalitet na usluga i rabota Samo okolu 8% od gra|anite smetaat dega sega{niot kvalitet na uslugi treba da se zadr`i vo kulturata i za{titata i spasuvawe na gra|ani i materijalni dobra i za{tita od po`ari, a samo 4-5% od gra|anite smetaat deka sega{niot kvalitet na uslugi treba da se zadr`i vo site ostanati oblasti. 47

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 3.2. Dali op{tinata ima organizacionen i kadrovski kapacitet da gi sproveduva novite nadle`nosti? Vo odnos na pra{aweto za organizacioniot i kadrovskiot kapacitet za sproveduvawe na novite nadle`nosti, prestaveno vo Tabela 20, vo prosek, 44.4% od gra|anite smetaat deka ovoj kapacitet op{tinata go poseduva. Sepak, 29.9% ne se zapoznaeni so ovoj podatok, a 25.7% smetaat deka op{tinata nema institucionalen kapacitet za da gi sprovede novite nadle`nosti. Tabela 19. Spored Va{e razmisluvawe, dali Va{ata op{tina ima kapacitet(organizacionen i kadrovski) da upravuva i kvalitetno da gi sproveduva novite nadle`nosti? MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno Da 43.20% 47.70% 44.40% Ne 26.10% 24.60% 25.70% Ne znam 30.70% 27.70% 29.90% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 48

Glava 3 Implikacii za kreatorite i implemetatorite na lokalnata politika Dobienite rezultati govorat deka: • O~ekuvawata na gra|anite od lokalnata samouprava se golemi. • Postoi golemo nezadovolstvo kaj gra|anite za kvalitetot na uslugite od site oblasti na nadle`nostite koi preminuvaat vo lokalnata samouprava. • Lokalnite samoupravi treba da posvetat ednakvo vnimanie i napori za podigawe na kvalitetot na uslugite vo site oblasti{to preminuvaat vo nivna nadle`nost. Neminovno e da zapo~nat da voveduvaat praktiki so koi postojano}e se meri kvalitetot na uslugi, da vospostavuvaat standardi i da ja zgolemat efikasnosta. • Kako prioritetni oblasti vo koi e potrebno golemo podobruvawe se: lokalniot ekonomski razvoj, komunalnite dejnosti, obrazovanieto, socijalnata za{tita, iako i drugite ne se za zanemaruvawe. • Pzitivno e{to 44% od gra|anite mislat deka nivnite lokalni samoupravi imaat kapacitet da se spravat so novite nadle`nosti. Potrebno e lokalnite samoupravi da rabotat na pridobivawe, preku informirawe na onoj procent na naselenie od 29%{to ne znae za toa so kakvi kapaciteti raspolaga nivnata lokalna samouprava. 49

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 50

GLAVA 4 Gra|anska participacija 4.1. Podgotvenost na gra|anite da participiraat vo raboteweto na lokalnata samouprava Na pra{aweto: ” Dali vie li~no bi mo`ele da zemete aktivna uloga vo nekoi op{tinski proekti na volonterska osnova? ” , odgovorite upatuvaat deka gra|anite od ruralnite op{tini, i toa 51.7%, se poraspolo`eni da u~estvuvaat volonterski vo op{tinski proekti, a samo 39.9% gra|ani od urbanite op{tini se raspolo`eni za toa(Tabela 20). Tabela 20. Dali Vie li~no bi mo`ele da zemete aktivna uloga vo nekoi op{tinski proekti na volonterska osnova? MESTO NA@IVEEWE Da Ne Ne znam Vkupno Grad 39.90% 46.10% 14.00% 100.00% Selo 51.70% 37.80% 10.50% 100.00% Vkupno 43.10% 43.80% 13.10% 100.00% 51

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 52 Tabela 20.1. Dali Vie li~no bi mo`ele da zemete aktivna uloga vo nekoi op{tinski proekti na volonterska osnova? RABOTEN STATUS Vraboten vo Vraboten vo Zemjodelec Doma}inka Penzioner javniot sektor privatniot sektor Student Nevraboten Vkupno Da 47.00% 42.10% 43.20% 13.20% 28.10% 62.80% 47.80% 43.10% Ne 40.90% 44.20% 40.90% 68.40% 65.50% 23.90% 37.90% 43.80% Ne znam 12.20% 13.70% 15.90% 18.40% 6.50% 13.30% 14.30% 13.10% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% Tabela 20.2. Dali Vie li~no bi mo`ele da zemete aktivna uloga vo nekoi op{tinski proekti na volonterska osnova? VOZRAST 18-25 god. 26-30 god. 31-40 god. 41-50 god. 51-65 god. Nad 65 god. Vkupno Da 49.40% 53.10% 44.30% 40.60% 37.30% 14.30% 43.10% Ne 36.00% 32.00% 42.10% 46.50% 51.30% 80.00% 43.80% Ne znam 14.60% 14.90% 13.60% 13.00% 11.40% 5.70% 13.10% Vkupno 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00% 100.00%

Glava 4 Vo odnos na rabotniot status, Tabela 20.1, 62.8% od studentite bi zele aktivna uloga, 47% nevraboteni i vraboteni vo javniot sektor, 43%zemjodelci, 42% vraboteni vo privatniot sektor, 28% penzioneri i samo 13% doma}inki. Vo odnos na vozrasta, Tabela 20.2, 53% na vozrast od 26-30 godini i 49% na vozrast od 18-25 godini bi zele aktivna uloga na volonterska baza vo op{tinata. 4.2. Kolku vreme se podgotveni gra|anite da odvojat za rabota vo lokalnata samouprava na volonterska osnova Od tie{to odgovorile deka se podgotveni da u~estvuvaat volonterski, ili 43% od anketiranite gra|ani, interesno e deka 28% od ruralnite i 23% od urbanite op{tini bi u~estvuvale kolku{to e potrebno, volonterski na op{tinski proekti (Tabela 21). Tabela 21. Dokolku bi u~estvuvale vo op{tinski proekti volonterski, kolku slobodno vreme vo tekot na godinata bi mo`ele da odvoite? MESTO NA@IVEEWE Grad Selo Vkupno 1- 2 dena 9.90% 9.50% 9.80% Edna nedela 6.30% 8.90% 7.00% 1- 2 nedeli 3.30% 5.80% 4.00% Pove}e od 2 nedeli 7.20% 4.90% 6.60% Kolku{to e potrebno 23.00% 28.60% 24.50% 53

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 54 Tabela 21.1. Dokolku bi u~estvuvale vo op{tinski proekti volonterski, kolku slobodno vreme vo tekot na godinata bi mo`ele da odvoite? Vraboten vo javniot sektor Vraboten vo privatniot sektor RABOTEN STATUS Zemjodelec Doma}inka Penzioner Student Nevraboten Vkupno 1 2 dena 10.00% 12.20% 4.50% 6.60% 5.80% 10.60% 10.60% 9.80% Edna nedela 8.70% 5.40% 9.10% 7.90% 2.90% 11.50% 6.80% 7.00% 1 2 nedeli Pove}e od 2 nedeli Kolku {to e potrebno 2.20% 8.30% 24.80% 5.80% 4.70% 24.80% 9.10% 9.10% 27.30% 2.60% 5.30% 2.90% 7.90% 14.40% 4.40% 13.30% 32.70% 4.30% 4.70% 29.80% 4.00% 6.60% 24.50% Tabela 21.2. Dokolku bi u~estvuvale vo op{tinski proekti volonterski, kolku slobodno vreme vo tekot na godinata bi mo`ele da odvoite? VOZRAST 18-25 god. 26-30 god. 31-40 god. 41-50 god. 51-65 god. Nad 65 god. Vkupno 1 2 dena 6.70% 15.40% 13.60% 6.70% 7.30% 1.40% 9.80% Edna nedela 10.40% 5.00% 6.10% 11.80% 2.60% 4.30% 7.00% 1 2 nedeli Pove}e od 2 nedeli Kolku {to e potrebno 4.30% 6.70% 28.00% 5.00% 7.50% 29.90% 2.90% 6.40% 24.60% 3.90% 5.90% 22.80% 5.20% 7.80% 22.80% 1.40% 2.90% 8.60% 4.00% 6.60% 24.50%

Glava 4 Vo odnos na rabotniot status, Tabela 21.1, najraspolo`eni da odvojat vreme kolku{to e potrebno se studentite- so 32.7%, potoa nevrabotenite- 29.8%, zemjodelcite-27.3%, so po 24% vrabotenite vo privatniot i javniot sektor, a najmalku se spremni da u~estvuvaat doma}inkite-5.3% i penzionerite 14.4%. Vo odnos na vozrasta, Tabela 21.2, gra|anite na vozrast od 18 do 30 godini so 28% bi u~estvuvale kolku{to e potrebno, no ne e pomalku za potcenuvawe i starosnata kategorija od 31 do 40 godini, koja bi u~estvuvala kolku{to e potrebno- so 24.6% i kategorijata od 41 do 65 godini koja bi u~estvuvala so 22.8%. Samo starosnata kategorija nad 65 godini bi u~estvuvala kolku {to e potrebno- so 8.5%. Imlikacii za kreatorite i implementatorite na lokalnite politiki • Kaj gra|anite postoi dobro raspolo`enie za u~estvo vo op{tinski proekti, i toa volonterski. Ova e osobeno zna~aen podatok, bidejki otvara mo`nosti i podgotvenost da se aktivira intelektualniot potencijal vo op{tinite. • Za u~estvo vo op{tinskite proekti na volonterska osnova se pozainteresirani gra|anite od ruralnite op{tini, otkolku tie od urbanite. • Celnata grupa,{to e najpodgotvena da u~estvuva volonterski kolku{to e potrebno vo op{tinski proekti, se studenti, nevraboteni i zemjodelci na vozrast od 18 do 30 godini. • Vrabotenite vo javniot sektor i vrabotenite vo privatniot sektor se grupa koja ima iska`ano dobar interes za volontersko u~estvo vo op{tinski proekti, no so stav deka bi odvoile pomalku od slobodnoto vreme. Sepak, treba da se nastojuva ovaa grupa da se aktivira, po~ituvajki go nivniot odnos kon vremeto{to mo`at da go odvojat. • Doma}inkite i penzionerite, kako i vozrasnata grupa nad 65 godini e najnezainteresirana za participacija. 55

Procesot na decentralizacija: mislewe na gra|anite 56