Nađa Duhaček Stanje v Srbiji Ni nujno govoriti samo o tujih idejah ter anglosaksonskih pristopih, mi lahko govorimo predvsem o lastni zgodovini in se iz nje učimo. Kot so se pred mano predstavile moje kolegice, se bom tudi jaz poskusi­la na kratko predstaviti. Nisem se še odločila, kaj bom, ko bom velika, am­pak imela sam fantastično priložnost, da se pridružim aktivistkam Žena v črnem, da se naučim zbrati različne ženske za Žensko platformo za razvoj Srbije in da se naučim o feminističnih teorijah in akademskem delu v Centru za ženske študije v Beogradu. Kar zadeva politične in družbene razmere v Srbiji, sinoči sem se pošali­la, ne potrebujem osem minut, ampak lahko enostavno rečem- niso dobre. Govorimo predvsem o ugrabljeni državi, o institucijah, ki vsak dan izgu­bljajo več in več, te pa o posameznih žepih. Govorimo o pogumnih, včasih tudi o utrujenih ženskah in o moških, ki se borijo za kakšne razpoke. In to je približno to. Desnica se krepi, uporablja najra­zličnejše strategije in trenutno jim gre bolje kot nam. Dala bom samo en primer, čeprav jih je celo morje. To jesen(september 2022) je bil odgovor na parado ponosa, katera organizaci­ja nas ni navdušila, bilo zadostno, da cerkev in ena manjša stranka povesta, da sedaj smatrajo, da ne le, da je groz­no sedaj se sprehajati po ulicah tega mesta, ali da organizirate druge do­godke, mi smatramo, da je potrebno celo en, rekla bi»nerevolucionaren« odstavek o spolu in spolnosti iz učbe­nikov biologije da se umaknejo. Min­istrstvo se je zelo naglo umaknilo in reklo velja. Zrežirali so neki postopek, ampak tu nekje se je končalo. In ko govorimo o politični situaciji, mi ne da ne govorimo o tem da se nismo soočili z devetdesetimi leti, mi smo priča, da se pravzaprav nadaljuje ista politika, in kar je najbolj grozno, včasih jo izvajajo isti ljudje, isti politiki iz de­vetdesetih let. Kot državljanka Srbije imamo potrebno da pojasnim stavek, 182 80 GODINA AFŽ ki smo ga včeraj slišale v gledališki predstavi, in sicer, da v devetdesetih letih ni bilo državljanskih vojn, ampak so bili spopadi agresije. Ko govorimo o pravicah žensk in ena­kosti spolov v Srbiji, govorimo le o lu­pini. Zahvaljujem se kolegicam, ki so mi poslale impresiven seznam zakon­ov, strategij in akcijskih načrtov, ki ne le da se ne izvajajo, ampak jih vlada­joča parlamentarna stranka, ki naj bi jih izvajala, sploh ne zna prepoznati seksistične napade v svoji vrsti. Upamo in veselimo se, da bo nova zeleno-leva koalicija prestala volilni prag, v Beogradu kot v republiškem parlamentu. Po drugi strani, mi še ved­no pa govorimo o majhnih poslanskih klubih, ki sicer lahko vstopajo v javni prostor, a ne sodelujejo neposredno pri odločanju. Priča smo krepitvi antispolnih gibanj, ki žal povzročajo težave na različnih ravneh. Ko smo v ženskem giban­ju same priča temu, se sprašujemo kje smo trenutno glede določenih vprašanj in tudi same ne vemo odgov­or. Čaka nas veliko dela na tem! Tisto kar lahko poudarim- ne ostani­mo le pri slabih novicah- da imamo v zadnjih letih primere, ki nam dajejo upanje. Eno močno gibanje, ki je bilo odgovor na nasilje nad ženskami. Predvsem govorim o mladih igralkah, ki so javno spregovorile o nasilju, ki so ga bile deležne v beograjski igralski šoli, pa tudi o dekletih, ki so spregovo­rila o nasilju v raziskovalni postaji Pet­nica. In morda kar je najbolj pomemb­no, na fakultetah resno delajo na tem, da se sprejmejo pravilniki. Torej, da ne bo le pogovor med prijateljicama, ki ena drugo podpirata, da ne ostane­mo le v okvirjih civilne družbe- čeprav je to zelo dragoceno, ampak govori­mo o pravilnikih na ravni univerze in fakultete. Bila sem zelo ponosna na to, da smo lani doživeli, da se je to razširi­lo po socialnih omrežjih iz Beograda in Srbije, da smo s pobudo in solidarnos­tjo prestopili meje naših držav in gov­orili o enotnem kulturno-političnem prostoru v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in Srbiji. Na koncu, kakšen je odnos do anti­fašizma v AFŽ. Najprej govorimo o ap­ropriaciji. Takrat ko nekatere državne institucije obeležujejo določene do­godke, jih preimenujejo in uporablja­jo kot dogodek iz Druge svetovne vo­jne, v kateri so sodelovali Srbi, ki so bili spet nekakšne žrtve. Predvsem pa govorimo o zelo problematičnem predstavljanju preteklosti. Ne bom govorila o tem, kaj mladi vedo, pa ne vedo, ampak bi podarila vprašanja kaj jim mi ponujamo. Na podlagi katerih šol, knjig in filmov mislimo, da vedo bolje? Mi tu govorimo o osvajanju in­ternetnih niš, govoriti je treba o indi­vidualnih akcijah, ki jih organizirajo civilnodružbene organizacije. To bi bil odličen začetek za takrat ko pridobitev institucije. 183