Skupina 2 Žensko gibanje in desni ekstremizem na tleh bivše Jugoslavije Splošni zaključki  Kleronacionalistično-konservativ­no jedro problema je prepoznano v vseh državah regije,  Odgovor je gradnja solidarnosti med ženskami – v politiki in akti­vizmu(zakaj so ženske v NVO in ne v politiki?),  Ključna je politika ženske nepokor ­ščine znotraj strank in v medstran­karskem sodelovanju. Predlogi  Vzpostaviti AFŽ SOS: obveščanje in delovanje v nujnih, ko so ženske, aktivistke in političarke ogrožene in napadene.  Objave na družbenih omrežjih.  Odzivi na sporočila za javnost in medije.  Odzivanje z usklajenimi protesti (sinhronizirano)  Aktivnosti v kriznih mestih in soli­darnostne akcije“ena za drugo”. Regionalno mreženje na to temo(seznam članic skupine+ zainteresirane):  kontinuirani sestanki(dogovori, usklajevanja);  mapiranje tendenca/trendov ter izmenjava informacij in znanja;  prenos dobrih praks odpora, za­ščita aktivistk(npr. Mreža odvetni­kov za pravno pomoč);  ustanovitev Regionalnega solidar­nega ženskega sklada;  politično opismenjevanje in oza­veščanje žensk iz različnih skupin po modelih AFŽ;  oblikovanje ekipe za socialna omrežja. Razdelati predloge na novem srečanju v letu 2023(v živo+ zoom). SPREJETI AFŽ MANIFEST , ki bo te­meljil na vrednotah in ciljih, ki smo jih definirale na konferenci. 216 80 GODINA AFŽ Skupina 3 Ustanovitev regionalne feministične/antifašistične platforme za delovanje Definicija neofašizma v postsocialističnih državah na Balkanu: »Fašizem je hud sovražnik ženske enakopravnosti,« Udeleženka konference AFŽJ 1942. »Neofašizem je zadnja faza podivjanega neoliberalizma,« Ankica Čakardić. Splošne značilnosti:  uzurpacija države s strani prvakov strank vladajoče koalicije;  privatizacija gospodarskih virov in sistemov socialne države;  sistemska korupcija;  postopna odprava sekularnosti države;  neupoštevanje okoljskih omejitev;  nacionalizmi, reinterpretacija fa­šizma, nacizma in kolaboracije v času NOB;  Odprava pridobljenih socialnih in delavskih pravic, spodbujanje pre­kariata, onemogočanje včlanjeva­nja zaposlenih v sindikate;  Dušenje medijske svobode in pra­vice ljudi do kritičnih protestov proti odtujeni vladi. Vidiki neofašizma glede enakosti žensk in moških:  rušenje mednarodnega konsen­za o enakosti spolov(4. ženska svetovna konferenca ZN, Peking 1995; Istanbulska konvencija);  Demonizacija feminizma in vsa­kega ženskega aktivizma za ena­kopravnost spolov, brisanje spo­mina na tradicijo AFŽ, negiranje dosežkov AFŽ in socialističnega obdobja;  glorifikacija»svetih nacionalnih tradicij« – tradicionalne ženske 217